Poljski zajec živi na celotnem območju Evrope, v Sloveniji vse do zgornje gozdne meje. Najštevilčnejše so populacije ob gozdnih robovih in v ravninskih predelih z nekaj drevesi. Za ugoden razvoj mladičev v leglu je pomembno, da temperatura ponoči ni prenizka, da ni preveč vlage oziroma padavin ter da so tla čim bolj lahka in odcedna.

V loviščih s posebnim namenom so večje populacije poljskega zajca prisotne v LPN Ljubljanski vrh, LPN Fazan Beltinci in LPN Kompas Peskovci. Vsa lovišča ali njihovi deli so nižinska, dokaj ravninska z drevesi ali razgibanim gričevjem, ki ponujajo poljskemu zajcu ugodno življenjsko okolje za razvoj mladičev in kritje pred plenilci.

Lovna doba

Območja v Sloveniji

Poljski zajec je v Sloveniji prisoten na celotnem območju, vendar so številčnejše populacije prisotne zlasti v LPN Fazan Beltinci, deloma pa tudi v LPN Ljubljanski vrh in LPN Kompas Peskovci.

Območje Mure v LPN Fazan Beltinci

LPN Fazan Beltinci je sestavljen iz dveh povsem različnih krajin, iz večjih obrežnih gozdov in razmeroma ohranjenega, poplavnega loga z močvirji in mrtvicami vzdolž reke Mure ter iz ravninskega obdelanega kmetijskega sveta, ki se prepletajo tudi z manjšimi gozdički, ki nudijo ugodno življenjsko okolje za poljske zajce.

V LPN Kompas Peskovci poljski zajec biva na gozdnih robovih in robovih kmetijskih površin, ki so tradicionalno ločene z živimi mejami in osamelimi gozdički, ki se nahajajo v gričevnatemu svetu Goričkega.

Nižinski del LPN Ljubljani vrh, Ljubljansko Barje, pred sončnim vzhodom

LPN Ljubljanski vrh je sestavljeno iz višinskega in nižinskega dela lovišča, v katerem je poljski zajec pogostejši. Nižinski del lovišča sestavljajo ravne površine Ljubljanskega barja in kmetijsko obdelane površine. Lovišče je atraktivno, ker je v neposredni bližini glavnega mesta Slovenije in v njem bivajo vse tri velike zveri, volk, ris in rjavi medved.

Značilnosti vrste

Za poljskega zajca je značilna superfertacija, kar pomeni, da je samica sposobna oploditve še preden poleže razvite mladiče. Tako nekaj dni nosi različno stare zarodke. Glavni razlog so najverjetneje velike izgube pri mladih zajčkih, ki so zelo občutljivi na vlažno in mrzlo vreme. Prva legla spomladi ogrožajo plenilci iz zraka, ker vegetacija še ni razvita in ne ponuja zavetja. Mladi zajčki nimajo vonja, zato jih zajklja po nekaj dneh razdeli in jih obiskuje, hrani z mlekom, le enkrat do dvakrat na dan.

Poljski zajec, ki je otrpnil pri pregledu nižinskega dela lovišča LPN Ljubljanski vrh

Življenjska doba poljskega zajca je 12 do 13 let, vendar v naravi redki živijo dlje kot 4 do 5 let. Ocenjujejo, da je povprečna starost poljskega zajca leto in pol.

Vse vrste male poljske divjadi imajo številne plenilce, izredno pa jih ogroža predvsem uničevanje njihovega življenjskega prostora, zlasti velika površinska intenzivna kmetijska proizvodnja z uporabo kemijskih zaščitnih sredstev in hitre mehanizacije ter druge človekove aktivnosti v prostoru (pozidava, promet …).

Posebnosti lova

Lov na poljskega zajca se sicer lahko izvaja v vseh Loviščih s posebnim namenom, vendar je daleč najuspešnejši v LPN Fazan Beltinci. Poznamo številne oblike lova na poljskega zajca, kar je odvisno predvsem od tradicije območja, kjer poteka lov. Lov je lahko skupinski z brakado, v LPN Fazan Beltinci pa se najpogosteje izvaja lov s pomočjo šolanih lovskih psov ptičarjev, ki divjad poiščejo in pokažejo njeno prisotnost vodniku in lovcu s trdno stojo.