+ 386 51 693 135 | janko.mehle@zgs.si | mag. Janko Mehle, vodja službe LPN

Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor (LPN Prodi Razor) je najmanjše lovišče organizirano znotraj Zavoda za gozdove Slovenije. Leži v severno zahoden delu Slovenije, obsega 2.537 ha površine, z relativno višinsko razliko 1811 m.

Najpomembnejše vrste divjadi so gams, muflon, divji prašič, srnjad, jelenjad in seveda druga, ki sobiva z vrstami prostoživeče divjadi. Najzanimivejši med njimi je prav gotovo zaščiten ruševec.

Celotno območje LPN Pordi Razor je velika mirna cona, kjer se divjad minimalno vznemirja. Med redkimi in ogroženimi vrstami so v lovišču poleg ruševca tudi medved in planinski orel.

Opis lovišča

LPN Prodi Razor delno leži znotraj Triglavskega narodnega parka in se razteza od Bogatina do Črne prsti.

Območje LPN je zelo razgibano. Severni del je v pravem visokogorskem svetu, ki ga zaznamujejo gorski grebeni z dvatisočaki, prepadne stene in strmi gorski pašniki. Najvišji vrh je Tolminski Kuk (2086 m).

Tudi vzhodni del LPN, kjer se strnjeno ruševje spremeni v visokogorski bukov gozd, je poln strmih in globokih grap z ledeniško preoblikovano pokrajino. Tudi tu je ravne pokrajine zelo malo. Najnižja točka lovišča je pri izlivu Liščaka v Knežo (274 m).

Značilni so še nekateri izraziti grebeni, kot so Gabrovec, Konjsko Brdo, pa greben od Žabijškega Kuka prek Gradiča do Močila.

Poleg grebenov, prepadnih sten in strmih gorskih pašnikov na severozahodu ter strmih in globokih grap na vzhodu lovišča med glavne posebnosti štejemo pravo kraško polje z značilnimi kraškimi pojavi na območju Tolminskega Migovca (1881 m). Brezna kraškega polja obiskujejo tudi jamarji. Z etnološkega vidika je zanimiva še vedno živa planina Razor. Planini in pokrajini v okolici dajejo kmetije z obdelovanjem senožeti poseben, značilen videz in dinamiko.

Ožje območje Prodov je ledeniško preoblikovan zatrep doline reke Kneže. Vsa pokrajina je gorata. Strmine, ki so značilnost pokrajine v lovišču, še posebej izstopajo pod Tisovcem, v Lasejnu, Jeseničju, za Masovnikom, v Črtih pa v Gradniku in pod Ploho.

DSCN1506

Gornji, visokogorski del lovišča

Severna meja LPN poteka po grebenu od Tolminskega Kuka (2086 m) prek Podrte gore (2061 m), Škrbine (2054 m), Meje in Rušnatega vrha prek prevala Globoko, čez Vrh krnic na Vogel (1922 m). Od tu se en gorski greben odcepi proti jugu, proti Žabijskemu Kuku (1844 m). Ta greben je tudi meja med revirjema Prodi in Razor. Po glavnem grebenu od Vogla pridemo čez preval Vrata na Vrh dlani (1754 m) in od tu prek Šije (1880 m) čez preval Suho do Rodice (1966 m).

1_Lovska koča na planini Razor

Lovska koča na planini Razor – 1300 m

Tudi vzhodni del LPN se prek grebena Plohe (1270 m) in Gradnika (1116 m) strmo spušča v dolino reke Kneže. Od tu meja poteka po potoku Lipušček do planine Podkuk in se nadaljuje po poteh do planine Razor in dalje do Kal planine. Prek Tolminskega Migovca (1881 m) se meja zaključi na Tolminskem Kuku.

Opis divjadi

Najpomembnejši del divjadi sestavljajo populacije gamsa, muflona, jelena, divjega prašiča in srnjaka.

V LPN so prisotne tudi druge prostoživeče živali in vrste divjadi, npr. medved (občasno), ris (občasno), lisica, jazbec, divja mačka, dihur, kuna zlatica, kuna belica, hermelin, mala podlasica, vidra, svizec, planinski zajec, poljski zajec, veverica, veliki petelin, ruševec, gozdni jereb, belka, kotorna, sloka, šoja, vrane, krokar, kragulj, skobec, kanja, postovka, planinski orel in sove.

V spomladanskih mesecih lahko obiskovalci slišijo tudi ruševca.

graph

Odstrel in izgube najpomembnejših vrst divjadi v obdobju 1969–2015

Lovni turizem

V lovišču izvajamo tradicionalen lov po gorskih grebenih ter strmih in globokih gorskih grapah. Lov je namenjen pravim lovcem, saj z bivanjem v lovskih kočah, večdnevnim opazovanjem divjadi v njenem naravnem okolju in večernem druženju ponujamo pristen stik z naravo. V visokogorskem kraškem svetu je to še posebno doživetje.

Najpogostejša načina lova v lovišču sta lov na zalaz in lov s preže. Lov poteka tudi do 9 ur na dan, v poletnih mesecih predvsem zjutraj in zvečer, pozimi pa pogosto kar cel dan.

Posebnost lova v lovišču LPN Prodi Razor je, da je celotno lovišče velika mirna cona. Divjad se zato na območju lovišča minimalno vznemirja. Tudi lov je organiziran tako, da se divjad na določenem območju vznemirja največkrat enkrat tedensko.

V lovišču se privabljalno krmi na treh krmiščih, številne so tudi dobro vzdrževane lovske preže in lovske steze.

Lovski gostje, ki boste obiskali LPN Prodi Razor, morate imeti ustrezno fizično kondicijo in opremo za lov v visokogorju.

Posebni namen

V LPN Prodi Razor se izvaja redni monitoring različnih vrst divjadi in tudi nekaterih zavarovanih živalskih vrst (velike zveri, planinski orel, ruševec …).

LPN sodeluje pri načrtovanju in izvajanju številnih projektov s področja divjadi in lovstva ter izvaja druge javne naloge s področja divjadi in lovstva.

Nastanitev in gostinske storitve

V lovišču pristno doživetje narave v visokogorskem kraškem svetu ponujamo z nastanitvijo v treh, za potrebe lova popolnoma opremljenih lovskih kočah. Prvi dve sta v Prodih, ena je na planini Razor.

DSCN3059

Gornja koča v Prodih – 1000 m

2_

Spodnja koča v Prodih – 900 m

DSC00157

Lovska koča na planini Razor – 1300 m

Trofeje

Odstreljene trofejne vrste divjadi so rezultat dobrega gospodarjenja v lovišču kot tudi rezultat večdnevnega stika lovnega gosta z naravo in njegovega gibanja v lovišču.

DSC00986

Rezultat smotrnega gospodarjenja v lovišču so tudi vrhunske trofeje

Cenik

Cenik Lovišč s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije določa, da je lov v LPN organiziran profesionalno in da poteka skladno s področno zakonodajo. Cenik poleg finančnih vrednosti vsebuje tudi navodila, ki določajo interna pravila lova v LPN, organiziranih v Zavodu za gozdove Slovenije.

PDF

Pošljite povprašanje

Prijavite se na e-novice

Obveščamo vas o novostih v naših loviščih!