Kozorog je na območju Slovenije živel vse do konca 17. stoletja, ko so ga popolnoma iztrebili. Ponovno so ga naselili v 19. stoletju na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. V preteklosti je imel kozorog med ljudmi posebno mesto, predvsem zaradi srčnega križa. To je hrustančna tvorba, ki jo najdemo v srcih nekaterih kozorogov in naj bi varovala pred vsemi nevarnostmi.
Danes je v naravi prisoten v LPN Prodi Razor in LPN Kozorog Kamnik.
Lovna doba
jan | feb | mar | apr | maj | jun | jul | avg | sep | okt | nov | dec | |
kozel | ||||||||||||
koza | ||||||||||||
kozliči obeh spolov | ||||||||||||
enoletni obeh spolov |
Območja v Sloveniji
Kozorog je visokogorska divjad, živi v svetu nad gozdno mejo.
V Sloveniji je prisoten v dveh visokogorskih Loviščih s posebnim namenom, v kraškem LPN Prodi Razor in alpskem LPN Kozorog Kamnik.
V Sloveniji številčnost populacije kozoroga zelo niha, predvsem zaradi vpliva bolezni, zlasti gamsjih garij. Lahko govorimo skupaj o nekaj sto živalih. Kozoroge najbolj ogrožajo človeške aktivnosti v alpskem svetu. V naravi njihovo številčnost najbolj ogroža že omenjeni vpliv zajedavcev, pomanjkanje hrane, zlasti v zimskem času, ter izpostavljenost plazovom in padajočemu kamenju.
Značilnosti vrste
Za kozoroge je značilno, da potekajo ne prehudi boji med samci praktično vse leto, zato je položaj posameznega kozla v tropu bolj ali manj jasen že v začetku prska. S tem je izguba energije samcev v času parjenja veliko manjša, kot če bi socialno razvrščanje potekalo šele v zimskem času, v času prska. Že tako se telesna masa pri kozlih v času prska lahko zmanjša tudi za tretjino telesne teže.
Koza poleže mladiče junija, praviloma enega, vendar ne nujno vsako leto. Prirastek naj bi na 10 spolno zrelih koz znašal 6 mladičev. Kadar je pozimi veliko snega, se koze z mladiči umaknejo pod gozdno mejo, medtem ko kozli praviloma ostanejo nad gozdno mejo.
Kozorogi so občutljivi na nekatere kužne bolezni, v Sloveniji na njihovo številčnost vplivajo predvsem gamsje garje.
Posebnosti lova
Kozorog je visokogorska divjad. V Sloveniji je prisotna v LPN Kozorog Kamnik in LPN Prodi Razor. Lovec je zaradi lažjega dostopa do lovišča in kozoroga nastanjen v lovski koči v lovišču. S tem se omogoči na samo tradicionalen, pravi lov na zalaz, ampak tudi pristno doživetje visokogorskega sveta s strmimi, kamniti stenami, prepadi in previsi.
Lov v LPN Prodi Razor je prav zaradi številnih strmin, razgibanega terena in velike razlike v nadmorski višini , ki znaša v lovišču kar 1.811 m, za fizično bolje pripravljene lovce.
V LPN Kamnik Kozorog je dostop do lovišča lažji, zato je lov na kozoroga v tem lovišču primeren tudi za fizično nekoliko manj pripravljene lovske goste.
Trofeje
Rogove imata oba spola, rastejo vse življenje in so osnova za določanje starosti kozoroga. Osnova za določanje starosti so letnice, saj se tudi pri kozorogu pozimi rast rogov ustavi. Med letnicami, črtami zožitve, vsako leto zrasteta dve oziroma tri grbe. Rogovi najbolj rastejo do 6. leta, potem pa se rast umiri.
Za zdrave populacije, katerih številčnost je usklajena z razmerami v okolju, in močne trofeje, je treba nenehno skrbeti za dobro kondicijo populacije, predvsem trajnostno in sonaravno upravljati s populacijo in njenim življenjskim okoljem.