+386 1 470 0084 | miha.marence@zgs.si | Miha Marenče, vodja službe LPN

V Sloveniji prisotna populacija rjavega medveda je del dinarske medvedje populacije, ki sega v Hrvaško, BiH, Črno goro, Makedonijo in druge države Balkanskega polotoka. Ocenjujejo, da populacijo sestavlja 2.800 osebkov, kar je poleg karpatske in severnoevropske populacije največja populacija rjavega medveda v Evropi.

Medved je prisoten v krajinsko zelo različnih Loviščih s posebnim namenom, v LPN Ljubljanski vrh, v neposredni bližini glavnega mesta Slovenije, v LPN Jelen, kjer skupaj z risom in volkov biva v snežniških gozdovih, v LPN na Kočevskem, ki je del bogatega Dinarskega sveta. Občasno je prisoten tudi v LPN Kozorog Kamnik in LPN Prodi Razor.

Upravljanje s populacijo rjavega medveda je v Sloveniji določeno v Strategiji za upravljanje z rjavim medvedom. Odvzem osebkov iz narave, teritorialno in količinsko, je vsako leto določen z odločbo ali s pravilnikom ministrstva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano za odstrel zavarovanih vrst. Zahvaljujoč številnim ukrepom v preteklosti in umnemu gospodarjenju s to vrsto rjavi medved v Sloveniji ni redka vrsta, saj je gostota osebkov na enoto površine med najvišjimi v Evropi.

Lovna doba

Rjavi medved je v Evropski uniji zavarovana vrsta. V Sloveniji je upravljanje z medvedom določeno v strategiji, v kateri je upravljanje medveda neposredno povezano z upravljanjem njegovega življenjskega prostora. Glede na ukrepe v prostoru za trajnostno upravljanje z medvedom je Slovenija razdeljena v štiri območja, osrednje, robno, prehodno območje in območje izjemne prisotnosti medveda. Načrtovano poseganje v populacijo je predvideno le v osrednjem območju medveda in sicer od 5 do 15 odstotkov od ocenjene številčnosti populacije. V osrednjem območju medveda, kjer se izvaja odstrel, so tudi Lovišča s posebnim namenom LPN Ljubljanski vrh, LPN Jelen in LPN na Kočevskem.

Območja v Sloveniji

Slovenija je poznana po trajnostnem upravljanju s populacijo rjavega medveda, saj za trajnostni obstoj vrste ne upravlja samo z osebki vrste, ampak tudi z življenjskim okoljem medveda. Območje Slovenije je tako razdeljeno na štiri območja, kjer se v okolju izvajajo različni ukrepi za upravljanje s populacijo medveda.

27_V LPN Ljubljanski vrh je prisoten tudi medved

V LPN Ljubljanski vrh je prisoten tudi medved

Osrednje območje medveda obsega 348.000 ha in predstavlja osrednji habitat medveda. Tu je redka poseljenost, zelo ohranjena narava in neposredna povezanost z Dinarsko populacijo. V tem območju je, ob zagotavljanju nekaterih drugih pogojev, predviden odstrel od 5 do 15 odstotkov ocenjene številčnosti populacije. Določeno je redno vzdrževanje krmišč za rjavega medveda, prav tako številne dejavnosti za sobivaje medveda s človekom.

Robno območje medveda predstavlja 275.000 ha, ki obkroža osrednje območje in v katerem medved ni stalno prisoten. Navadno se tu zadržuje zaradi sezonske ponudbe hrane. Aktivnosti za upravljanje vrste in okolja so usmerjene v zadrževanje in ohranjanje populacije medveda v osrednjem območju.

Prehodno območje je namenjeno povezovanju dinarske populacije z alpsko, tako v Avstriji kot Italiji. Glavna problema prehodov sta zagotavljanje varnosti pašni domači živini ter zagotavljanje varnih prehodov osebkom populacije prek hitrih cest in železnic.

Območje izjemne prisotnosti medveda predstavlja preostali del Slovenije. Tu medved ni zaželen, saj gre za območja z večjo gostoto človekove prisotnosti in intenzivnejše kmetijske proizvodnje. Izločanje osebkov iz populacije je predvideno le v primerih, ko je osebek problematičen in težav ni mogoče rešiti na kak drugačen način. Okolje v tem območju ni prilagojeno potrebam medveda, ampak je urejeno po človeških merilih.

Značilnosti vrste v Sloveniji

Medved je največja kopenska zver v Evropi, ki je strogo zavarovana. V Sloveniji medved ni redka vrsta.

 Medved na krmišču v LPN na Kočevskem, Marjan Artnak, vir www.slovenia.in...

Medvedka z mladičem v LPN Jelen

Medved je na prvi pogled zavaljena in neokretna žival, vendar je lahko zelo hiter. Z ostrimi kremplji koplje po zemlji ali pleza po drevesih. Ko se postavi na zadnje noge, se ne pripravlja na napad, ampak le opazuje okolico. Najbolj ima razvit voh in sluh, vid pa manj. Za iskanje hrane je najpomembnejši vonj, saj lahko poginulo divjad ali drugo hrano zavoha tudi kilometre daleč.

Posebnosti lova v Sloveniji

Medved je stalno prisoten v LPN Jelen, LPN Ljubljanski vrh in LPN na Kočevskem. Vsa omenjena lovišča so v osrednjem območju medveda in se s populacijo medveda občasno upravlja tudi z odstrelom, ureja se krmišča in izvaja druge ukrepe za sobivanje človeka in medveda. V vseh naštetih LPN praktično ves čas potekajo tudi različne raziskave in projekti s tega področja, prav tako pa ves čas izvajamo redni monitoring znakov prisotnosti te vrste.

NEMCIJA,BAVARSKI GOZD, 29.04.2007, 29. APRIL 2007 Medved opazuje okolico v naravnem parku Bavarski gozd.Narava medved divja zival Foto:Srdjan Zivulovic/BOBO

 Raziskave populacije medvedov v LPN na Kočevskem

Število, starost in območje odstrela medveda je določeno vsako leto posebej v odločbi ali pravilniku ministrstva za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano za odstrel zavarovanih vrst, praviloma 5 do 15 odstotkov ocenjene številčnosti populacije.

Trofeje

Za zdrave populacije, katerih številčnost je usklajena z razmerami v okolju in močne trofeje, je treba trajnostno in sonaravno upravljati s populacijo medveda in z njenim življenjskim okoljem.

Pošljite povprašanje

    Prijavite se na e-novice

    Obveščamo vas o novostih v naših loviščih!