V Sloveniji je jerebica avtohtona vrsta male divjadi. V preteklosti je bila pogosto prisotna na obdelanih kmetijskih površinah v nižinah. Danes jo najdemo predvsem v državnih loviščih LPN Kompas Peskovci in LPN Fazan Beltinci, kjer jo je mogoče tudi loviti. Najpogosteje se pojavlja na obdelanih ravninskih površinah do 400 m nadmorske višine. Najraje ima peščena tla, za svoj obstoj in preživetje pa nujno potrebuje manj poraščene površine, žive meje in zanemarjene, neobdelane kmetijske površine. Jerebica se giblje večinoma po tleh in lahko zelo hitro teče. Živijo v družinskih skupinah, zlasti pozimi pa se lahko združijo tudi v velike jate imenovane kite.

Lovna doba

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Jerebica

15.11.

Območja v Sloveniji

V Sloveniji je poljska jerebica prisotna v LPN Kompas Peskovci in LPN Fazan Beltinci. Obe lovišči ležita v ravninskem delu Panonske nižine, ki se v primeru LPN Kompas Peskovci prepleta s hribovjem in obdelanimi kmetijskimi površinami, medtem ko je LPN Fazan Beltinci jasno opredeljena z reko Muro. V tem delu Slovenije so obdelovalne površine še vedno ločene z živimi mejami, ki so za jerebico dober prostor za skrivanje, gnezdenje in prehranjevanje. V primerjavi s fazanom ima jerebica raje odprta območja z manj grmovja in gozdne vegetacije.

Jerebice v LPN Fazan Beltinci

LPN Fazan Beltinci sestavljata dve popolnoma različni pokrajini, večji in razmeroma ohranjeni gozdovi ter aluvialni gozdovi z močvirji in ribniki ob reki Muri. To je idealen habitat za jerebice, ki na neobdelanih površinah najdejo dobre pogoje za svoj obstoj in preživetje, zlasti če so te površine majhne in združujejo več kultur, ki so tradicionalno ločene z živimi mejami.

LPN Fazan Beltinci vključuje tudi vzrejne postaje jerebice. Del živali vlagajo v lastno lovišče, deloma pa živali prodajo drugim loviščem v Sloveniji ter nekaterim državam znotraj EU. Odrasle jerebice izpustijo pozno pozimi ali zgodaj spomladi, mlade jerebice pa ko so sposobne preživeti v naravi, običajno pozno poleti in zgodaj jeseni.

V LPN Kompas Peskovci je jerebica redko prisotna. Tu se zadržuje na robovih kmetijskih površin, ki so ločene z živimi mejami in osamljenimi gozdovi.

Značilnosti vrste

Prehrana poljske jerebice je skozi leto zelo raznolika, saj združuje hrano rastlinskega in živalskega izvora. Pozimi se hrani z zeleno hrano – ozimno pšenico in travami, ki jih izkoplje iz snega. V mehkem in suhem snegu si lahko izkoplje do 40 cm dolge rove. Spomladi in poleti se hrani z mladimi travami, deteljami in cvetovi, predvsem pa s hrano živalskega izvora. V tem obdobju so med njenimi prehranskimi beljakovinami tudi žuželke in njihove različne razvojne oblike. Jeseni se hrani s semeni plevelov, trav in žit, vendar je njena najljubša hrana pšenica.

Jerebica v LPN Fazan Beltinci

Zanimivo je, da se kebčki (mladiči jerebice) prvih 10 do 14 dni hranijo samo z beljakovinsko hrano, po možnosti z jajčeci mravelj, saj takšna hrana zagotavlja hitrejšo rast in razvoj. Za tem začnejo delno uživati lažje prebavljivo rastlinsko hrano.

Lovske značilnosti v Sloveniji 

V obeh loviščih lahko organizirajo lov na jerebico v enaki obliki. Jerebico lahko lovimo z gonjenem ali na večernih preletih, ko jerebice iz svojih dnevnih bivališč odletijo na druga območja, kjer lahko najdejo hrano. Pogost je lov s šolanimi psi, ki poleg jerebice hkrati iščejo tudi druge vrste male divjadi, ob srečanju s plenom pa zavzamejo značilno držo.

Za razliko od fazana, na katerega se lov izvaja na bolj pokritih območjih lovišča, saj ima fazan raje več rastlinja, lov na jerebico običajno poteka na manj pokritih območjih lovišča, kjer je na polju veliko skrivališč. Raznolika kmetijska krajina s kombinacijo gozdov in kmetijskih pridelkov tako omogoča obstoj obeh vrst divjadi na istem območju.

V nekaterih primerih se lovski gostje odločijo za kombinacijo jutranjega lova na jerebico in večernega lova na parkljarja.