Divji prašič je za gozd kot ekosistem zelo pomemben, saj se ob množičnem pojavu gozdnih škodljivcev, ki za razvoj in razmnoževanje potrebujejo tla, hitro usmeri na ta prehranski vir. Posledica je seveda manj ogrožen gozd ter razrita tla, kar omogoča veliko boljše klitje semena različnih drevesnih vrst.

Na drugi strani seveda ritje divjega prašiča na travnikih ni najbolj po godu kmetom. To je bil tudi glavni razlog, da je v drugi polovici 18. stoletja Marija Terezija ukazala, da morajo lovski upravičenci divjega prašiča na prostem odloviti in ga gojiti v oborah. Odstrel prašiča je bil v tistem obdobju tudi denarno nagrajen, divji prašič pa praktično iztrebljen iz proste narave.

Danes je divji prašič prisoten v Sloveniji v naravnem okolju v vseh Loviščih s posebnim namenom ter v dveh, izredno velikih oborah, večjih kot 1.000 ha.

Lovna doba

Območja v Sloveniji

Divji prašič se pretežno zadržuje v gozdovih, predvsem v mešanih, raznovrstnih in prehransko bogatih gozdovih. Občasno si hrano poišče tudi na travnikih in kmetijskih površinah, kjer je zlasti v pogojih velikopovršinske monokulturne pridelave našel odlične pogoje za svoj obstoj in celo večanje številčnosti.

V začetka 20. stoletja so divjega prašiča ponovno naselili na Gorjancih. Danes je prisoten po vsej Sloveniji in tudi v vseh Loviščih s posebnim namenom, kjer se jih lahko lovi.

V LPN Prodi Razor se divji prašič nahaja v strmih in globokih grapah kraškega sredogorja ter na pravem kraškem polju.

V LPN Kozorog Kamnik divji prašič prehaja, torej ni stalno prisoten. Biva v srednjegorskem alpskem svetu, v neokrnjeni gorski naravi.

V LPN Ljubljanski vrh se divji prašič nahaja v neposredni bližini glavnega mesta Slovenije. Biva predvsem v višinskem, kraškem, hribovitem delu lovišča, od koder občasno prihaja tudi na obdelane kmetijske površine v nižinskem delu.

V LPN Jelen divji prašič sobiva z vsemi tremi vrstami velikih zveri, volkom, risom in rjavim medvedom, in je zlasti v letih z bogatim obrodom žira, pogosteje zastopan v obsežnih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih notranjskega Snežnika.

Fotografije: Divji prašič v LPN na Kočevskem

LPN na Kočevskem so del Dinarskega sveta in so za divjega prašiča zanimivi predvsem zaradi prehransko bogatih bukovih gozdov.

LPN Pohorje je bogato v vodnimi viri, kar skupaj z ohranjeno naravo dobro vpliva na razvoj populacij divjadi

V LPN Pohorje živi divji prašič na gozdnatem pogorju Pohorja, kjer so številni izviri pitne vode, kjer se gozdne površine prepletajo z gorskimi travniki in kmetijami.

V LPN Fazan Beltinci je divji prašič prisoten v panonskem svetu, vendar lova za lovske goste zaradi premajhne številčnosti nanj posebej ne organizirajo.

V LPN Kompas Peskovci se je divji prašič prilagodil bivanju na razgibanih gričih v panonski nižini, ki ponujajo omejeno količino hrane, zato so na tem območju pogosti obiski divjih prašičev na obdelanih kmetijskih površinah, ki se prepletajo z gozdnimi površinami.

V LPN na Kočevskem sta dve največji obori v tem delu Evrope

V LPN na Kočevskem je divji prašič glavna vrsta divjadi v dveh velikih oborah (več kot 1.000 ha vsaka), občasno pa je pogost tudi v preostalem delu LPN.

Značilnosti vrste

Divji prašič je vsejed, prehranjuje se pretežno z rastlinsko hrano, vendar potrebujejo tudi živalske beljakovine. Čez dan se navadno zadržujejo v goščavah, mladih gostih nasadih ali trstičevju, poleti pa tudi v velikih koruznih njivah. Ponoči se odpravi na iskanje hrane, v gozd, na travnik ali na kmetijsko obdelano površino.

Trop divjih prašičev v LPN na Kočevskem

Za divjega prašiča je značilno, da je zelo socialno bitje, mladiči so zelo navezani na mater. Svinje z mladiči se navadno združujejo v trope, ki ga vodi najstarejša, najbolj izkušena žival. Lanščakinje lahko ostanejo v tropu, lanščaki pa si morajo svoj prostor poiskati drugje. Merjasci živijo samotarsko in se tropu približajo le v času razmnoževanja, ki običajno poteka od sredine novembra do konca leta.

Posebnosti lova v Sloveniji

Skupinski lov na divjega prašiča v LPN na Kočevskem

Lov na divjega prašiča v naravi poteka v vseh Loviščih s posebnim namenom, kjer je divji prašič stalno prisoten.

Najpogostejša je tradicionalna oblika lova s preže ali pa s pogonom, zato se v nekaterih loviščih, po dogovoru, organizira tudi skupinske love na divje prašiče.

Lov na divjega prašiča v oborah v LPN na Kočevskem

V LPN na Kočevskem je divje prašiče mogoče loviti tudi v dveh velikih lovnih oborah, kjer je divji prašič tudi glavna vrsta divjadi. V lovišču sta dve obori, od katerih je vsaka velika več kot 1.000 ha. Divje prašiče je v obori mogoče loviti tako na čakanje s preže kot tudi na zalaz, možno je pa organizirati tudi lov s pogonom, kjer je poudarek predvsem na odstrelu zrelih merjascev. Poleg divjega prašiča so v obori tudi jelen, muflon in damjak.

Krajina v loviščih, kjer poteka organiziran lov na divjega prašiča, je zelo različna, od kraškega, alpskega in dinarskega sredogorja do pogorja Pohorja in razgibanega gričevja v panonski nižini. Razlike v krajini Lovišč s posebnim namenom omogočajo lovcu, da si sam izbere težavnost med bolj zahtevnim lovom v kraških strminah ali lažje dostopen teren v oborah, in način lova na divjega prašiča, posamičen lov na zalaz ali s preže, ali skupinski lov s pogonom.

Trofeje

Trofeja divjega prašiča so čekani in so med lovci zelo cenjeni.

Trofeja divjega prašiča v LPN na Kočevskem

V vseh Loviščih s posebnim namenom so profesionalni lovci ali njihovi pomočniki, ki imajo ustrezno znanje za pripravo trofeje divjega prašiča. Postopek priprave navadno poteka tri dni, kar pomeni, da lovec lahko na trofejo počaka ali se mu jo pošlje naknadno.