Damjak v Sloveniji oziroma Evropi ni avtohtona vrsta divjadi. Na območje Evrope so ga začeli naseljevati Rimljani. V Slovenijo so jih po drugi svetovni vojni priselili z Brionov ter jih spustili v naravo in obore.

Danes je v naravi prisoten v LPN Kompas Peskovci, občasno pa tudi v LPN Pohorje. Lov na damjaka je možen tudi v znotraj LPN Kočevsko.

Lovna doba

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

damjak

16.8

košuta

teleta

junica,lanščak

 

Damjaka na območju Slovenije tudi gojijo v oborah zaradi trofej in mesa.

Območja v Sloveniji

Damjak je v naravi prisoten v LPN Kompas Peskovci in občasno v LPN Pohorje.

Neokrnjena narava LPN Kočevsko

Prisoten je tudi v dveh velikih oborah v LPN Kočevsko.

V LPN Kompas Peskovci biva damjak v panonskem svetu z živahno razgibanim gričevjem.

Pogorje v LPN Pohorje

V LPN Pohorje se damjak giba v pogorju, bogatim z vodnimi izviri, in ob manjših jezerih.

Značilnosti vrste

Damjaka so v preteklosti naseljevali, ker je dobro prilagodljiva in zelo odporna vrsta divjadi proti zajedavcem in boleznim; razmeroma lahko se vzreja tudi v umetnih pogojih. Damjak živi v tropih in je aktiven predvsem podnevi, ko druge vrste večinoma mirujejo. Prisotnost damjaka kot neavtohtone vrste do določene mere vpliva na pogoje bivanja domorodnih vrst.

Damjak je telesno manjši in približno enkrat lažji od navadnega jelena.

V krajini, kjer je prisoten damjak, je dovoljeno zimsko krmljenje te vrste. Hkrati je potrebno izvesti vse ukrepe za izboljšanje prehranske ponudbe v naravi, npr. vzdrževanje gozdnega roba, pašnih površin (travnikov v gozdu), grmišč in drugo.

Za damjaka je značilen tudi velik razpon v barvi dlake, tako da najdemo primerke od popolnoma bele do skoraj črne barve, najpogostejša pa je svetlo rjava barva.

Posebnosti lova na damjaka

Umirjena in neokrnjena narava v LPN Pohorje

V naravi lov na damjaka poteka na živahnem gričevju v panonski nižini in na pogorju Pohorja. Narava je v vseh območij izredno dobro ohranjena, tudi zaščitena z Naturo 2000. Možna je nastanitev v lovskih kočah v središču lovišč, s tem lovec spozna ne samo damjaka, ampak tudi njegov življenjski prostor.

Čas parjenja damjakov je nekoliko manj veličasten kot ruk jelenov, saj se samci oglašajo na način, ki je podoben grgranju.

Pri izbiri območja za lov na damjaka lahko lovci izbirajo med zelo različnimi krajinami, od kraške, dinarske in panonske do pogorja, ki imajo vsaka svoje specifičnosti in zahtevajo različno fizično pripravljenost lovca.

Trofeje

Rogovje pri damjaku začne rasti po enem letu, ko odpadejo šila. Praviloma je vedno daljše in težje, zlasti pa se s starostjo razvija lopata. V drugem letu lopata še ni razvita, zaželena pa je čim daljša in čim širša lopata z zadnjim robom, poraščenim s čim več majhnimi paroški.

Trofeje damjaka so rezultat dobrega upravljanja s populacijo damjakov, pri čemer pa se trofeje naših damjakov po moči ne morejo primerjati z nekaterimi drugimi populacijami.