Muflon v Sloveniji oziroma Evropi ni avtohtona vrsta divjadi. Na območje Evrope so ga začeli naseljevati na sredozemske otoke, da so imeli pomorščaki hrano, ko so pluli med Afriko in Evropo. Pozneje so ga najprej naselili v bližino Dunaja, po drugi svetovni vojni pa tudi v Slovenijo.

Danes je v naravi prisoten v LPN Prodi Razor in LPN Kozorog Kamnik ter v dveh največjih oborah v Sloveniji znotraj LPN na Kočevskem.

Lovna doba

Območja v Sloveniji

V Sloveniji je muflon prisoten predvsem v sredogorju. V naravi je prisoten v kraškem (LPN Prodi Razor) in alpskem sredogorju (LPN Kozorog Kamnik). Prisoten je tudi v dveh velikih oborah, vsaka ima 1.000 ha, ki sta znotraj LPN na Kočevskem.

Lovska koča na planini Razor, 1300 m nadmorske višine, v LPN Prodi Razor

V LPN Prodi Razor je muflon v naravi, v srednjegorskem kraškem svetu s prepadnimi stenami in strmimi gorskimi pašniki.

Planina Košuta v LPN Kozorog Kamnik

V LPN Kozorog Kamnik je muflon prisoten večinoma v sredogorju, vendar ga v poletnem času lahko najdemo tudi zelo visoko v visokogorju, na območju naravne prisotnosti gamsa.

Običajno je lov najuspešnejši v zimskem času, če snežna odeja ni previsoka.

V LPN na Kočevskem je muflon prisoten v dveh večjih oborah, vsaka ima 1.000 ha. Obori sta največji v tem delu Evrope. Primarna divjad v obeh oborah je divji prašič.

Značilnosti vrste

Muflon v Sloveniji živi v sredogorju, poleti pa se umakne celo nad gozdno mejo. Zanj je značilno, da zelo dobro sliši in je izredno previden. Posebnost muflonov so tudi mladiči s svojimi igrami, ko se hkrati z vsemi štirimi nogami odrinejo od tal in se pri tem v zraku zavrtijo. Muflon je dnevna divjad, hrani se predvsem zjutraj in zvečer. V primeru, da je vznemirjen, je lahko aktiven tudi ponoči. Muflon se lahko pari z domačo ovco, križanci pa so nadaljnje plodni.

Mufloni živijo v tropih, katerih velikost je odvisna predvsem od letnega časa, njihove gostote, sestave populacije in od okolja. Praviloma poznamo dva tipa tropov, tropi ovac z jagnjeti in mlajšimi ovni (1 do 3 leta) ter tropi srednje starih ovnov. Stari ovni so praviloma samotarji, ki se tropu približajo v času prska. Za ovce se ovni borijo in zmagovalec odpelje ovco stran od tropa, kjer jo oplodi. Če je plodna še kakšna ovca, pride na vrsto naslednji najvišje rangiran oven.

Posebnosti lova v Sloveniji

Muflon se lahko v Loviščih s posebnimi nameni lovi v naravi ali obori.

Prebujanje narave v LPN Kozorog Kamnik

V naravi lov na muflona poteka v kraškem sredogorju s previsnimi stenami in strmimi gorskimi pašniki, LPN Prodi Razor, in v alpskem sredogorju z izredno ohranjenimi habitati, vključenimi v Naturo 2000, LPN Kozorog Kamnik. Lovišča so si med seboj zelo različna in zahtevajo tudi različno pripravljenost lovca. Možna je nastanitev v lovskih kočah v središču lovišč, da lovec spozna ne samo divjad, ampak tudi njen življenjski prostor.

Lov v obori poteka v Dinarskem svetu v LPN na Kočevskem. Obori sta veliki vsaka po 1.000 ha in sta eni največjih v tem delu Evrope. Primarna vrsta divjadi v obori je divji prašič.

Pri izbiri območja za lov na muflona lahko lovci izbirajo med zelo različnimi krajinami, od kraške, alpske in dinarske, ki imajo vsaka svoje specifičnosti in zahtevajo različno fizično pripravljenost lovca.

Trofeje

Rogovi pri muflonu začnejo rasti kmalu po rojstvu, rast pa se, tako kot pri drugih rogarjih, pozimi prekine. Starost muflona ocenjujemo po prekinitvah rasti na rogovih. Rogovi najhitreje rastejo prva tri leta, pozneje pa se rast upočasni. Pri starih muflonih se rogovje celo krajša, saj ga na konicah več obrabi, kot ga zraste.

Zakrivljenost rogov je odvisna od koščene rožnice, ki je pod korenom poroženelih delov.

Na sprednjem delu rogov včasih opazimo poškodbe, kar je najpogosteje posledica bojev, udarcev med mufloni. V izjemnih primerih se lahko rog tudi odlomi, skupaj s čelnim nastavkom vred.

Za ohranjanje primerne kondicije v populaciji je treba najprej odstraniti vse križance med muflonom in ovco, nato tiste osebke vrste, ki se jim rogovi vraščajo v vrat, osebke s poškodovanimi parklji, jagnjeta, ki so bila poležena jeseni, ker težje preživijo zimo in so v primerjavi s spomladanskimi telesno slabše razvita, ter podpovprečno razvite osebke.